Šolanje psa reševalca

 

Šolanje psa za psa reševalca je idealno, če začnemo že v njegovi rani mladosti.
Pes gre skupaj z vodnikom skozi vse faze učenja. Začne se z malo šolo, program A in B, nadaljuje se s treningi poslušnosti, premagovanja ovir in iskanja.
Psa moramo šolati brez vsake prisile. Treningi morajo temeljiti na igri in pozitivni motivaciji. Vsako šolanje se razlikuje glede na karakter psa in vodnika. Uskladitev je nujna, spoznati se morata in razumeti.
Med pomembnejšimi deli treninga je igra, ki mora postati ritual.
Iz treninga v trening se težavnost in zahtevnost vaj stopnjuje. Mi več delamo in od psa več zahtevamo. Seveda ne smemo prehitevati in psu mora iskanje pogrešanih oseb vedno predstavljati zabavo.
Psa moramo naučiti iskati, predvsem pa glasno, z laježem nakazovati markerja (ta predstavlja pri učenju pogrešano osebo).
Poleg vodnika je najpomembnejša oseba na treningih reševanja marker. Prav marker je namreč tisti, ki mora psu ob pravem trenutku, ko le-ta laja proti njemu (ga nakazuje), prepustiti njegov plen (igračko ali hrano). Zato mora vodnik markerja zelo dobro poučiti, kdaj in na kakšen način naj psu da igračo. Kako in kdaj lahko psu preda plen. Vsak pes namreč zahteva svoj nečin, ki ga dober in pozoren vodnik pozna.
Učenje se nikoli ne konča, traja leto, dve ali še več.
 

TERENINGI
Razdeljeni so na
•    Iskanje pogrešanih na terenu
•    Iskanje pogrešanih v ruševinah
•    Iskanje pogrešanih v lavinah
•    Šolanje poslušnosti in premagovanja ovir