V četrtek, 14.10. sva se z Glorio, tokrat pod okriljem Kinološkega društva Obala, odpravili na najino prvo večje tekmovanje, 1. pasje olimpijske igre. Naš moto je bil tipično olimpijski, važno je sodelovati. Udeležili sva se tekmovanja v agilityju, Gloria pa se je z Ninjo preiskusila še v relly obediencu.Po nastanitvi v kampu, kjer smo si hišico delile 4 tekmovalke, Maša Stranj z Cloe in Kiko, Barbara Rozman Lužaič s Tani, Gloria z Ninjo in jaz z Brie, družbo in podporo pa sta nam delala še Enes in Lee, smo se odpravili na ogled prizorišča, veterinarski pregled in prijavo. Italijanska organizacija je malo zatajila in smo cel večer prečakali v vrstah.
Naslednje jutro so se pričela tekmovanja. Zjutraj so bili na agilityju na vrsti small in medium psi, tako da sta bila na vrsti Gloria in Ninja. Imela sta nekaj smole, tako da se žal nista uvrstila. Popoldan pa sva prišli na vrsto še midve z Brie. Najprej sva tekli jumping, kjer sva imeli čisti tek in se uvrstili na 25. mesto. Sledil je še tek agilityja, kjer sva spet odtekli brez kazenskih točk.Z najinimi nastopi sem bila več kot zadovoljna, nisem pa vedela, kakšen je rezultat. Zvečer, ko smo gledali tunnel cup, so končno izobesili rezultate in z velikim začudenjem sem ugotovila, da sva bili v agility teku uvrščeni kot 10., skupno v razredu open large pa sva zasedli kar 3. mesto, saj sta se le redkim posrečila 2 čista teka. Tu so se najini olimpijski nastopi končali, čakala naju je samo še podelitev medalj. Medtem, ko sva se z Brie potili na agility parkurju, sta se Gloria in Ninja na 1. krogu rallyja. Šlo jima je odlično in prehitela sta vse udeležene. 2. krog je bil na vrsti v soboto popoldan. Do takrat smo se sprehajali po prekrasni plaži in si ogledali nastope ostalih slovencev v agilitaških disciplinah in še nekaj drugih zanimivh disciplin. Najbolj me je navdušil flyball, kjer psi v ekipah tekmujejo v prinašanju žogic čez ovire.
V soboto se je Ninja spet odlično odrezal, vendar sta z Glorio nekaj točk izgubila zaradi nejasnosti sodnikovih zahtev glede nagrajevanja in hvaljenja psa. Kljub temu se jima je uspelo prebiti na nedeljski finalni nastop. Zvečer je prišla na vrsto podelitev olimpijskih medalj v kategoriji Open.Tu je ponovno malce zatajila organizacija. Podelitev je potekala v popolni temi, tako da smo komaj videli drug drugega in stopničke. Vseeno mi bo ta trenutek ostal za vedno v lepem spominu, saj sva z Brie prvič stopili na zmagovalni oder. Bronasta olimpijska medalja je bila visoko nad mojimi pričakovanji. Tu smo ploskali tudi Barbari, ki je s pirenejsko ovčarko Tani osvojila bron v razredu open medium Tunnel cupa. Po podelitvi smo se vsi premraženi odpravili v postelje. Zbudili smo se v deževno jutro, še sreča, da so finalna tekmovanja potekala v dvorani. S psi smo se sprehodili po plaži, kjer so se dodobra nadivjali in naigrali, na hitro pojedli kosilo, se izselili in odšli v glavno dvorano. Finalna prireditev je bila dolga. Najprej so bili na vrsti finalni nastopi v ekipnem tekmovanju in tunnel cupu za Elite razred agilityja. tu smo stiskali pesti za Tanjo in Nani, kolege iz La Bore iz Trsta, predvsem pa za našo inštruktorico Mašo in njeno Cloe, ki se je prebila v finalne nastope v vseh disciplinah, ki se jih je udeležila. Vmes so potekale tudi podelitve medalj v elit razredih ostalih disciplin. Ko je bil na vrsti finale Rally obedienca, sva bila z Enesom pošteno napeta. Čakala sva Gloriin nastop in komentirala njene predhodnike. Ko je bila na vrsti, sta z Ninjo spet pokazala, da sta lepo uigran par in izpeljala progo brez večjih napak. Ker organizatorji niso komentirali tekme, nisva imela pojma, kako sta se uvrstila. Počakati je bilo treba na podelitev. Z velikim veseljem sva zaslišala Gloriino ime, ko so na oder klicali dobitnike medalj. Gloria in Ninja sta se v open razeredu Rally obedience uvrstila na 5. mesto in prejela bronasto medaljo. V isti kategoriji sta se odlično odrezali še 2 tekmovalki iz KD Obala. Danijela s Tajro je bia 1., Laura z Mio pa 3. Veselje je bilo veliko. Čakali smo le še na finalni nastop posameznikov razreda elite v agilityju, kjer je morala svojo priložnost izkoristiti Maša. Napetost je rasla, vsi smo potihem upali, da ji bo uspelo. Maša je štartala kot 2. in ko sta s Cloe prikazali odličen tek, brez napak na drseči podlagi, z odličnim časom, smo samo še čakali, če ju bo kdo prehitel. Ko je odtekel zadnji tekmovalec, smo si oddahnili, Maša in Cloe sta postali olimpijski zmagovalki. Veselje na tribunah je bilo nepopisno. Maša je res pokazala krasen nastop. Po podelitvi še zadnjih medalj smo se odpravili proti domu. Vsi zelo zadovoljni z izkupičkom, polni lepih vtisov in z željo, da se čez 2 leti ponovno udeležimo olimpijskih iger, ki bodo potekale v Rimu. Iz srca čestitam vsem slovencem, ki so se borili na tej olimpijadi.
Spletno mesto uporablja piškotke, ki so nujni za funkcionalnost. Poleg tega uporabljamo še piškotke za analitiko in obogatitev uporabniške izkušnje. Na vaš računalnik se lahko namestijo tudi piškotki tretjih strani, ki so potrebni za prikaz multimedijskih vsebin.V redu