Šolanje reševalnih psov v Sloveniji

V Sloveniji  so začeli najprej s šolanjem psa za reševanje izpod snežne plazovine. Tečaj je potekal v Tamarju leta 1952. Od takrat so bili ti tečaji organizirani vsako leto vse do danes.
Leta 1977 je Komisija za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS) s pomočjo Gorske reševalne službe organizirala prvi tečaj šolanja  psov za reševanje izpod ruševin. K temu jo je pripeljalo dejstvo da je Slovenija na potresnem območju. Sodelovalo je veliko pripadnikov policije, gorske reševalne službe ter člani kinoloških društev.

Že leta 1981 in 1982 je Komisija za reševalne pse pripravila tri seminarje za inštruktorje reševalnih psov, kateri so nato prevzeli šolanje reševalnih psov po različnih kinoloških društvih.
Leta 1983 je Komisija za reševalne pse skupaj s kinološkim društvom Ljubljana organizirala prvo uradno preizkušnjo reševalnih psov, ki se jo je udeležilo 32 vodnikov iz 7 kinoloških društev. 17 vodnikov in psov je preizkušnjo uspešno opravilo. 12 najboljših je KRP uvrstila na posebno listo – MERP (Mobilna enota reševalnih psov) za iskanje v ruševinah, ki jo je posredovala Republiškemu štabu CZ Slovenije.
Še istega leta je bila tudi prva resnična reševalna akcija. V Hrastniškem rudniku je blato zalilo skupino rudarjev na globini 450 m. Reševalna psička Ajda vodnice Simone Volaj je, po napornem enournem spustu na mesto nesreče in po polurnem iskanju, nakazala truplo rudarja.
V letu 1984 je izšla prva strokovna literatura v slovenskem jeziku ABC … za vodnike reševalnih psov, ki jo je zbral, uredil in obdelal Vlado Gerbec.

Od takrat pa do danes se šolanje reševalnih psov vse bolj širi.